Psi imajo le ene čevlje, potrebno jih je negovati.
Prihaja pomlad in ugotavljam, da potrebujem nove pohodne čevlje. Na dan naredim vsaj 10km v njih, na sprehodih s svojimi psi, in v enem letu jih uničim. Psi vsak dan prehodijo še nekaj več kot jaz, saj na sprehodih neprestano tekajo sem in tja.
Vendar oni obrabljenih čevljev ne morejo zamenjati. Njihove blazinice in kremplji so edini, imeti jih morajo celo življenje. Da tačke ohranimo v dobrem stanju, jih moramo redno negovati.
Dnevna nega
Po vsakem sprehodu je psu potrebno pregledati tačke, da se med blazinice ali med prste ni ujel kakšen tujek. Če smo hodili po blatu ali pesku je priporočljivo, da jih speremo z mlačno vodo, ali pa vsaj obrišemo z vlažno krpo. To ne koristi samo psu, ampak tudi nam, saj zmanjša količino umazanije, ki jo psi prinesejo v stanovanje. Pri pranju tac preverimo tudi, kakšno je stanje krempljev in dlake med blazinicami.
Nega tac dolgodlakih psov
Dolgodlakim psom moramo dlako med blazinicami in prsti redno striči. Dolga dlaka se lahko zvozlja, ali pa se vanjo ujamejo razna semena trav, kamenčki ali drugi tujki, kar pse zelo moti pri hoji, lahko pa povzroči tudi resne rane in hude bolečine. Za striženje dlake uporabimo majhne škarjice s topimi konicami, da psa ne poškodujemo. Pasji frizer pa pasje šape največkrat uredi kar s strojčkom za britje.
Tačko privzdignemo in postrižemo dlako na spodnji strani med blazinicami. Dlako med prsti skrajšamo tako, da jo dvignemo nad prste in odstrižemo, kar sega nad površino prstov. Na tak način ohranimo lepo obliko tačke.
Krajšanje krempljev
Dolgi kremplji predstavljajo veliko oviro pri gibanju psa. Pes ne more normalno polagati tac na tla in s časom lahko pride do resnih sprememb v sklepih, ki psu povzročajo hudo bolečino. Predolgi kremplji se hitreje zlomijo, pes jih lahko zatakne za kakšno oviro in si poškoduje tudi prst. Ekstremno predolgi kremplji pa se lahko tudi zarijejo v blazinico, kar psa zelo boli. Zato jih je potrebno, če jih pes ne brusi dovolj med hojo, redno krajšati.
Krajšanje krempljev je postopek, ki se ga večina pasjih skrbnikov zelo boji. Bojijo se, da bodo psa ranili, ker bodo s kleščami poškodovali žilo v kremplju. Psi čutijo skrbnikovo napetost in krajšanje krempljev dojamejo kot neprijetno opravilo, ki predstavlja nevarnost. Tako so psi, ko se lotimo ščipanja, zelo nemirni, taco umikajo, ali pa poskušajo klešče odgnati z zobmi. Naše delo je tako še težje in hitreje mu lahko dejansko povzročimo bolečino.
Zato skrbniki to nalogo prepustijo pasjemu frizerju ali veterinarju, kar pa se ne zgodi dovolj pogosto. Žila v kremplju je vedno daljša in krajšanje brez da bi krempelj zakrvavel, na koncu skoraj ni več mogoče.
Če se krajšanja krempljev lotimo pravilno, ne more priti do zapletov. Krempelj moramo striči pod kotom 45ᵒ glede na podlago. Paziti moramo, da ne zarežemo v živo. Pri svetlih krempljih zlahka vidimo, do kam sega žila, pri temnih pa je to nekoliko težje. Pomagamo si lahko tako, da s kleščami samo delno pritisnemo na krempelj. Če pes odreagira pomeni, da smo previsoko in se moramo pomakniti malo niže.
Če bomo kremplje redno krajšali, brez da bi jih poškodovali, se bo ožiljeni del zmanjševal. Pri psih, ki imajo zelo dolge kremplje in žila sega daleč v konico kremplja je zato zelo pomembno, da krajšamo postopno, vsakih nekaj dni, nekaj milimetrov. Tako bomo s časom dobili lep krempelj, ki psa ne bo oviral. Svetujem, da skrbniki sami urejamo kremplje pri svojih psih. Če bomo psa na to postopno privadili, povezali z nečem prijetnim (košček hrane po vsakem rezu) in pazili, da mu ne povzročamo bolečin, bo kuža ta poseg sprejel in mirno prenesel.
Ekstremne razmere
V ekstremnih razmerah, kot je peklensko vroč asfalt poleti ali soljene ceste, led in sneg pozimi, je potrebno pasjim tacam posvetiti posebno pozornost. Pazimo, da se poleti tekom dneva pes ne giblje po razgretem asfaltu, omogočimo pa mu tudi, da si bo med sprehodom tace ohladil v kakšni vodi. Pozimi pa moramo po sprehodu tace nujno sprati z vodo, da odstranimo sol, ki draži kožo med blazinicami in lahko povzroči vnetje. Paziti moramo tudi, da je dlaka med blazinicami kratko pristrižena, saj se med prsti lahko naberejo kepe snega, ki pse ovirajo pri hoji. Razpokane in suhe blazinice lahko pred izhodi namažemo z mazilom za pasje blazinice ali kar z ognjičevim mazilom ali vazelinom. To jih bo ščitilo in jih ohranjalo primerno vlažne.
Za pse, ki niso vajeni hoje po grobih terenih, kot so skalnate poti v visokogorju ali daljša hoja ali tek po makedamu in njihove blazinice niso utrjene, je priporočljivo, da jim za take podvige nadenemo čeveljce, ki jih najdemo v trgovinah s pasjo opremo. Skrbimo za pasje tace, naši kosmati spremljevalci nam bodo zelo hvaležni.