Skip to main content

Pasja vročina

DSC_0565

Poletje je čas sprostitve in zabave, tako za nas, kot za naše pasje prijatelje. V tem obdobju imamo več časa za izlete, piknike, dopuste in ostale aktivnosti, v katere lahko vključimo tudi psa. Zavedati pa se je potrebno, da psi, predvsem tisti z daljšo in gostejšo dlako, vročino težko prenašajo. Zato je v vročih poletnih dneh zanje potrebno pravilno poskrbeti.

  • Pomembno je, da ima pes vedno na voljo svežo vodo in senco.
  • Sprehode in ostale aktivnosti poskusimo opraviti v hladnejših delih dneva, zjutraj in zvečer, med najhujšo vročino pa naj kuža počiva.
  • Ko se odpravimo na pot z avtomobilom, poskrbimo, da bo avto prezračen, preden psa damo vanj, med potjo pa pazimo, da pes ne moli glave skozi okno in da klima ne piha neposredno vanj, saj se pes lahko prehladi ali dobi vnetje očesnih veznic.
  • Med daljšim potovanjem se je potrebno ustavljati vsakih nekaj ur in psu omogočiti, da pretegne tačke, opravi potrebo in spije nekaj vode, če je žejen.

Če naš kuža rad plava, lahko sprehode opravimo v bljižini potoka, reke, jezera, ali morja, kjer se kuža lahko osveži, ali pa se s psom odpravimo na plažo, kjer se lahko oba naplavata. Na naši obali se lahko s psom kopamo na vseh divjih plažah. Biti moramo uvidevni do ostalih kopalcev, ki mogoče psov niso vajeni, ali jih ne marajo in paziti, da jih naš kuža ne moti. Če opazimo, da se naš pes po kopanju v morju praska, ga moramo po plavanju sprati s sladko vodo.

Nevarnost, ki preži na pse med poletno vročino, je toplotni udar. To je nevarno povišanje telesne temperature, ki lahko pripelje do resnih poškodb notranjih organov, ali celo smrti. Do toplotnega udara pride, če je pes dlje časa izpostavljen visokim temperaturam in nima možnosti, da bi se umaknil na hladno, ali če je pri visokih temperaturah dlje časa prekomerno aktiven. Pes se hladi predvsem s sopenjem, znoji se le skozi blazinice in smrček, zato pri visokih temperaturah in visoki vlagi težko uravnava telesno temperaturo.

Znaki vročinskega udara so:

  • povišana temperatura (nad 40 stopinj Celzija),
  • pohitreno hropeče dihanje,
  • nemir,
  • nervoza,
  • gosta ali lepljiva slina,
  • ležanje in nezmožnost vstati,
  • šibkost okončin in opletajoča hoja,
  • izguba zavesti,
  • omotičnost in zmedenost.
  • V hujših primerih pes pade v šok in komo.

Če sumimo, da naš pes doživlja toplotni udar, je potrebno takoj pričeti z ohlajanjem, nekdo pa naj pokliče veterinarsko pomoč. Psa moramo nemudoma umakniti z vročinskega območja v senco in ga hladiti z vodo. Vedno hladimo postopoma, najprej trebuh in vrat, nato pa celo telo, nikoli ne uporabljamo ledu ali psa direktno potopimo v vodo, saj prehitra sprememba temperature lahko pripelje do šoka in smrti. Psa ne smemo najprej zmočiti po glavi, saj tako znižamo temperaturo v centru za termoregulacijo v možganih in telo preneha z ohlajanjem. Ko psu temperatura pade pod 39 stopinj, ga nehamo ohlajati in ga peljemo k veterinarju.

Toplotnemu udaru se izognemo tako, da psa poleti nikoli ne puščamo v avtomobilu, poskrbimo, da je v senci, da ima na voljo dovolj sveže vode in da v najhujši vročini ni pretirano aktiven.

Posebno je potrebno paziti pri mladičih, starejših psih, psih z boleznimi srca ali dihal, psih s prekomerno telesno težo in psih kratkogobčnih pasem, kot so buldogi, bokserji in mopsi, ki imajo pogsto težave z dihanjem.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.